Encouraging phonological awareness in a preschool child

Branje je temeljna spretnost, ključna za učenje šolskih predmetov. Čeprav se proces opismenjevanja začne v prvih razredih osnovne šole, otrok določene spretnosti in veščine, ki predstavljajo osnovo pri začetnem opismenjevanju, razvija že v predšolskem obdobju. Ena od ključnih veščin za razvoj bralnih spretnosti je fonološko zavedanje. Veliko otrok z govorno-jezikovnimi motnjami ima zaradi njihove slabše slušne zaznave in napačnega izgovora glasov in besed težave tudi na področju fonološkega zavedanja. Da bi preprečili ali omilili težave otrok, ki so pomembne za usvajanje bralnih spretnosti, je tem otrokom pomembno zagotoviti ustrezno pomoč in podporo. Ta lahko poteka v obliki individualno usmerjenih treningov, namenjenih kompenzaciji otrokovih težav, pri katerih je ključno, da poleg otrokovih primanjkljajev upoštevajo tudi njihova močna področja in interese ter tako otrokom omogočijo lažje in učinkovitejše učenje. V magistrskem delu smo preverjali, v kolikšni meri lahko z izbranim treningom fonološkega zavedanja vplivamo na razvoj fonološkega zavedanja pri izbranem predšolskem otroku, pri katerem so se na omenjenem področju pokazale težave. V raziskavo smo vključili šest let in tri mesece starega dečka z govorno-jezikovnimi motnjami in motnjami pozornosti s hiperaktivnostjo, s katerim smo izvajali trening. Z dečkovo mamo smo izvedli intervju, ki nam je omogočil prepoznavanje njegovih močnih področij in interesov ter boljše razumevanje težav na področju fonološkega zavedanja. V sklopu empiričnega dela smo z izbranim dečkom izvedli trening fonološkega zavedanja, ki smo ga oblikovali na podlagi Treninga fonološkega zavedanja avtorice Gillon (2008). Trening je vključeval 20 srečanj, ki so trajala 45 minut, vsebine srečanj pa so bile sistematično načrtovane za spodbujanje fonološkega zavedanja, vključevale so tudi dečkova močna področja in interese. Učinke treninga smo preverjali s podtestom Slušna diskriminacija preizkusa ACADIA, podtestom Rimanje preizkusa Predbralnih zmožnosti ter Testom glasovnega zavedanja. Primerjava rezultatov pred izvedbo treninga in po njem je pokazala dečkov napredek na skoraj vseh ocenjevanih spretnostih fonološkega zavedanja, natančneje na področjih slušnega razlikovanja, rimanja, ugotavljanja prvega in zadnjega glasu v besedi, razlikovanja prvega glasu v besedi, identifikacije glasu m, slušne analize in sinteze glasov. Izjema je bilo zlogovanje, pri katerem je deček že na začetnem testiranju dosegel zelo visok rezultat, ki je ob končnem testiranju ostal enak. Na podlagi dobljenih rezultatov lahko zaključimo, da smo z izvedenim treningom prispevali k izboljšanju fonološkega zavedanja pri izbranem predšolskem otroku. Z magistrskim delom smo specialno-pedagoški stroki doprinesli spoznanja o uporabi izbranega treninga in njegovih učinkih pri delu z otrokom/otroki s težavami na področju fonološkega zavedanja.