Social life of Ljubljana's middle class in the first half of the 20th century as a teaching content in social science

Termin meščani ne pomeni zgolj vseh prebivalcev mest, ampak so to tudi pripadniki nekoč privilegiranega srednjega družbenega razreda, ki je imel pomembno vlogo v družbi že od njegovega nastanka v srednjem veku. Meščanski položaj so dobili le redki posamezniki, ki so izpolnjevali posebne pogoje. S sprejetjem v ta družbeni sloj so dobili poseben status, privilegije, pravice in dolžnosti. Ukvarjali so se z obrtjo in trgovino, nekateri so bili tudi pomembni industrialci, bančniki ali uradniki. Njihove temeljne vrednote so bile delo, kapital, izobrazba ter družina in dobri medosebni odnosi. Zaradi tega ter želje po napredku in uspehu se je njihova moč stalno krepila, še zlasti v prvi polovici 19. stoletja, zato so v Evropi leta 1848 lahko uspešno izvedli meščansko oz. marčno revolucijo ter z njo dosegli odpravo fevdalnega sistema. V tem času se začne tudi velik razmah industrije, ki da meščanom še dodatno moč in vpliv v družbi. Ta je opazen tudi v prvih desetletjih 20. stoletja. Njihov način življenja, omikanosti in kulture je namreč postal univerzalen način življenja, saj so jih pripadniki drugih (nižjih) slojev želeli posnemati, meščani pa so se s svojimi navadami poskušali od njih razlikovati. Višek moči so na Slovenskem dosegli v tridesetih letih prejšnjega stoletja, takrat je bilo najbolj razvito tudi njihovo družabno življenje, a to je že v času okupacije Ljubljane med drugo svetovno vojno močno zamrlo. Po koncu vojne je spremenjeno politično vodstvo s svojimi ukrepi povzročilo propad meščanskega stanu pri nas. V prvem delu sem razložila nekaj osnovnih pojmov, povezanih s temo mojega dela. Nato na kratko orisala zgodovino slovenske (meščanske) družbe ter opisala splošne značilnosti in navade meščanstva. Podrobneje sem raziskala družabno življenje ljubljanskih meščanov v prvi polovici 20. stoletja. Ti so se radi sprehajali in družili na promenadi ter v Tivoliju, kjer so prirejali tudi velesejem. Pogosto so zahajali v gostilne in kavarne, ob prostih dnevih pa hodili na izlete. Obiskovali so tudi gledališča in opero ter hodili na koncerte in v kinematografe. V drugem delu sem raziskala, koliko in katere vire, ki so povezani z meščanstvom in/ali njihovim družabnim življenjem, vsebuje učbeniško gradivo za družbo v 4. in 5. razredu ter opisala, kako bi jih lahko uporabili pri pouku. Preučila sem tudi stalne razstave v treh ljubljanskih muzejih in eni galeriji ter analizirala razstavno gradivo, ki je povezano z omenjeno tematiko, z vidika uporabnosti pri obravnavi teme pri pouku družbe oz. kako lahko ti razstavni eksponati pomagajo učitelju in učencem pri doseganju učnih ciljev. Ugotovila sem, da večina učbeniškega gradiva vsebuje vsaj en vir (pisni in/ali slikovni), ki ga lahko povežemo z meščanstvom oz. njihovim družabnim življenjem, a z njimi lahko obravnavamo le posamezne segmente družabnega življenja. To velja tudi za stalne razstave v analiziranih ustanovah. Največ različnih tem, ki so povezane z družabnim življenjem meščanov, lahko obravnavamo v Muzeju novejše zgodovine Slovenije, prav v vseh pa je možno spoznati meščanski videz in njihovo oblačilno kulturo. V dveh muzejih so zgodovinski viri, ki lahko učitelju pomagajo pri obravnavi teme o spremembah v meščanstvu po letu 1945.