2012•Journal for Foreign LanguagesOpen access

Spregledani podnaslov: Gospa Bovary in Slovar splošno priznanih resnic

Ignac Fock

Open full text 0 citations

Abstract

Pričujoči članek je intertekstualna študija Flaubertovega romana Gospa Bovary in njegovega fragmentarnega, postumno izdanega dela Slovar splošno priznanih resnic. Avtor s primeri ponazori tematska sovpadanja in podobnost formulacij ter dokaže prisotnost socioloških, zgodovinskih in literarnih vzorcev, ki so v Slovarju konkretizirani – skorajda teoretsko – kot splošno priznane resnice, v romaneskni obliki pa izgrajujejo »družbeno scenografijo«, katere parafraza je tudi podnaslov Gospe Bovary: Značaji s podeželja. Zato opozarja, da Gospa Bovary ni (samo) roman o Emmi Bovary in da zgodbo osmislijo, če ne celo upravičijo, šele poteze omenjenih značajev s podeželja. Pri Flaubertu se konceptualizacija in literarizacija »splošno priznanega« odvijata vzporedno, zato o časovni primarnosti ene ali druge ni mogoče govoriti. Vendar v Gospe Bovary ravno kot družbena scenografija dobi podobo zgoščena satira Slovarja, ki ga avtor vidi kot presek in sintezo pisateljevega opusa, hkrati pa kot komplementarno čtivo k dotičnemu romanu.

Open-access reader

About this research paper

What this paper is about

Pričujoči članek je intertekstualna študija Flaubertovega romana Gospa Bovary in njegovega fragmentarnega, postumno izdanega dela Slovar splošno priznanih resnic. Avtor s primeri ponazori tematska sovpadanja in podobnost formulacij ter dokaže prisotnost socioloških, zgodovinskih in literarnih vzorcev, ki so v Slovarju konkretizirani – skorajda teoretsko – kot splošno priznane resnice, v romaneskni obliki pa izgrajujejo »družbeno scenografijo«, katere parafraza je tudi podnaslov Gospe Bovary: Značaji s podeželja. Zato opozarja, da Gospa Bovary ni (samo) roman o Emmi Bovary in da zgodbo osmislijo, če ne celo upravičijo, šele poteze omenjenih značajev s podeželja. Pri Flaubertu se konceptualizacija in literarizacija »splošno priznanega« odvijata vzporedno, zato o časovni primarnosti ene ali druge ni mogoče govoriti. Vendar v Gospe Bovary ravno kot družbena scenografija dobi podobo zgoščena satira Slovarja, ki ga avtor vidi kot presek in sintezo pisateljevega opusa, hkrati pa kot komplementarno čtivo k dotičnemu romanu.

Why it matters

A significance statement is not available in the OpenAlex record.

Key contribution

A contribution statement is not available in the OpenAlex record.

Method / approach

Method details are not available in the OpenAlex metadata.

Main findings

Findings are not separately available in the OpenAlex metadata.

Limitations

Limitations are not available in the OpenAlex metadata.

Applications

Application details are not available in the OpenAlex metadata.

Available abstract

Pričujoči članek je intertekstualna študija Flaubertovega romana Gospa Bovary in njegovega fragmentarnega, postumno izdanega dela Slovar splošno priznanih resnic. Avtor s primeri ponazori tematska sovpadanja in podobnost formulacij ter dokaže prisotnost socioloških, zgodovinskih in literarnih vzorcev, ki so v Slovarju konkretizirani – skorajda teoretsko – kot splošno priznane resnice, v romaneskni obliki pa izgrajujejo »družbeno scenografijo«, katere parafraza je tudi podnaslov Gospe Bovary: Značaji s podeželja. Zato opozarja, da Gospa Bovary ni (samo) roman o Emmi Bovary in da zgodbo osmislijo, če ne celo upravičijo, šele poteze omenjenih značajev s podeželja. Pri Flaubertu se konceptualizacija in literarizacija »splošno priznanega« odvijata vzporedno, zato o časovni primarnosti ene ali druge ni mogoče govoriti. Vendar v Gospe Bovary ravno kot družbena scenografija dobi podobo zgoščena satira Slovarja, ki ga avtor vidi kot presek in sintezo pisateljevega opusa, hkrati pa kot komplementarno čtivo k dotičnemu romanu.

Key concepts: Art, Physics, Humanities

Related papers

Back to paper searchBrowse research topicsOriginal source
Spregledani podnaslov: Gospa Bovary in Slovar splošno priznanih resnic — Research Paper | ScholarLens